priparari
[priparàri]
pri | pa | ra | ri
priparari
Veni dû verbu latinu "praeparare".
priparatu, prontu, priparazzioni, priparàrisi, priparatu
Cuniugazzioni
prisenti
| priparu |
priparamu
|
| pripari |
priparati
|
| pripara |
pripàranu
|
mpirativu
| -- |
priparamu
|
| pripara |
priparati
|
| priparassi |
--
|
passatu
| priparai |
priparamu
|
| priparasti |
priparàstivu
|
| priparau |
pripararu
|
mpirfettu ndi.
| priparava |
priparàvamu
|
| priparavi |
priparàvavu
|
| priparava |
priparàvanu
|
mpirfettu cung.
| priparassi |
priparàssimu
|
| priparassi |
priparàssivu
|
| priparassi |
priparàssiru
|
futuru
| priparirò |
pripariremu
|
| priparirai |
pripaririti
|
| priparirà |
priparirannu
|
cundiziunali
| priparirìa |
priparirìamu
|
| priparirivi |
priparirìavu
|
| priparirìa |
priparirìanu
|
girunniu
participiu
| aviri priparatu
|
| agg.: priparatu
|
